Strah je eden izmed osnovnih čustev. Je osnovni mehanizem za preživetje in je zato največkrat koristen, saj nas žene k previdnosti. Kaj hitro pa se lahko ta previdnost spremeni v otrplost, ker se bojimo, da nas bo nekdo prevaral ali ker se bojimo sprememb. V človeški naravi je močna želja, da vse ostane po starem. Vzdrževanje te otopelosti pa človeško psiho lahko načne do te mere, da ljudje postanemo povsem nebogljena bitja. In trenutno je eden najpogostejših in najmočnejših strahov, strah pred revščino. Ne samo Slovencev. Več kot polovico prebivalcev Velike Britanije je recimo bolj strah življenja v pokoju kot za svoje zdravje ali smrt partnerja! Ob tem bi lahko pričakovali, da se bodo na ta strah odzvali tako, da bodo pravočasno začeli iskati investicijske priložnosti za ustrezno finančno preskrbo v tretjem življenjskem obdobju, kaj ne? Žal se pričakovanja le redko uresničijo, glavni vzrok za to pa je nevednost! Večino ljudi je namreč finančno nepismenih. Poleg tega jih je strah, ker ne morejo predvideti in nadzorovati prihodnje situacije in zato raje ne naredijo ničesar. Enostavno otrpnejo. Finančna kriza, padec vrednosti delnic, negotova gospodarska situacija, nezadovoljstvo z obstoječimi finančnimi produkti ali celo izkušnja morebitne finančne prevare so zagotovo dejavniki, ki ljudi lahko držijo v strahu pred ponovnim investiranjem. A le, če se ne zavedajo, da imajo v teoriji pravzaprav samo dve možnosti pri soočanju s tem strahom: ali se mu prepustijo ali pa se z njim soočijo. V praksi imajo dejansko celo eno samo možnost. Čim prej se soočiti s strahom in ponovno investirati. Finančni analitik Richard Russell je dejal: "V tej finančni krizi bomo izgubili vsi. Zmagovalec krize bo tisti, ki bo izgubil najmanj." Nikar ne pozabite, da v tej zgodbi nastopate tudi sami in da o tem, koliko boste izgubili, odločate sami. Če ne boste storili ničesar, in boste imeli naložbe v gotovini, depozitih, klasičnih življenjskih zavarovanjih ali obveznicah, boste izgubili največ. Ne verjamete? Direktiva EU predvideva ukinitev gotovine do leta 2018, plačila nad 5000 evri v Sloveniji že danes niso več mogoča, EU želi v prihodnje prepovedati gotovinske transakcije nad 500 evri, nepojasnjen izvor gotovine je v Sloveniji že danes obdavčen z 70%, kupna moč denarja v enem letu v povprečju upade za 5%. Pri depozitih, obresti že danes ne pokrivajo realne letne inflacije (5%), obstaja realna možnost zasege dela depozita (t.i. bail-in) ali njegove spremembe v državne obveznice, obstaja možnost devalvacije ali zamenjave valute. Klasična življenjska zavarovanja imajo večino naložb v denarni obliki zato so podvržena vsem prej naštetim negativnim dejavnikom. Tudi garantirana višina glavnice, v kupni moči čez 15 ali 20 let, vam takrat ne bo mogla nič pomagati, ker bo zaradi visoke inflacije popolnoma razvrednotena. Trg obveznic, ki trenutno predstavlja enega izmed največjih globalnih finančnih izzivov, se je napihnil v balon. Njegove razsežnosti presega celo velikost balona tehnoloških delnic in se bo prej ali slej razpočil. Torej, če se prepustite strahu pred investiranjem, se boste že v naprej obsodili na neuspeh. Brez možnosti, da vam uspe! Če bi se tako prepustili strahu po prvem nerodnem padcu, ko ste se učili hoditi, bi se danes še vedno plazili. Tako pa je bil vsak vaš padec, le nova izkušnja do stabilnega koraka. Tudi strah pred investiranjem morate zato sprejeti kot življenjskega sopotnika in vsako manj dobro izkušnjo sprejeti kot učenje na poti do trenutka, ko boste na pravilen način zopet uspeli poskrbeti za svojo finančno varnost in stabilnost. Naj ta sestavek zaključim z modrostjo, ki pravi: »Ni nam potrebno biti pametnejši od svojih let. Dovolj bo, če bomo pametnejši od svojih strahov.«
Veste kaj je denar? Ob tem vprašanju danes večina najprej pomisli na bankovce in kovance , ki nam predstavljajo "denar", ker so dokaj likvidni. To pomeni, da so vedno dostopni in jih je mogoče kadarkoli uporabiti za plačilo. Čeprav bankovci in kovanci to vlogo prav dobro opravljajo pa to še vedno ni denar ampak le denarna valuta! Denar namreč razumemo kot posebno dobrino, ki pa mora nastopati v treh pomembnih vlogah: kot menjalno sredstvo, obračunska enota in hranilec vrednosti. Kot menjalno sredstvo se denarna valuta obnese saj z njo skladnost potreb, ki je bila v času naturalnega denarja pogoj za sklenitev menjave ni več potrebna. Tudi v vlogi obračunske enote se denarna valuta dobro obnese, ker so različne cene blaga, storitev in dobrin lahko izražene v enotni obračunski enoti. Zaradi nje je veliko preprostejše tudi trgovanje. Vendar pa je za uspešnost trgovanja potrebna tudi stabilnost denarne valute. V tej vlogi pa se denarna valuta nikoli v zgodovini ni izkazala saj nikoli ni bila dober hranilec vrednosti! Še več, prej je bila podobna zelo zrelemu paradižniku, ki nikakor ne more dolgo ohranjati svoje svežine. Če vzamemo primer ameriškega dolarja lahko ugotovimo, da se je njegova kupna moč od ustanovitve Ameriške centralne banke (1913), katere naloga je bila skrb za stabilnost denarne valute, zmanjšala za dobrih 95 odstotkov. Če ob tem vemo, da je bila povprečna življenjska doba svetovnih rezervnih valut okoli 100 let nas lahko že postane pošteno strah. Še posebej zato, ker do sedaj ni bilo izjem. Tako se je zgodilo s portugalsko denarno valuto v 15. stoletju, s špansko denarno valuto v 16. stoletju, z nizozemsko denarno valuto v 17. stoletju, s francosko denarno valuto v 18. stoletju in tudi z angleškim funtom v začetku 20. stoletja. Sedaj je na vrsti ameriški dolar. In o tem voditelji, gospodarsko hitro razvijajočih se držav, že nekaj časa resno razmišljajo. Sredi meseca julija leta 2009 je tako takratni ruski predsednik Medvedev, na srečanju osmih najbolj velikih gospodarstev v Londonu, predlagal novo svetovno valuto, ki naj bi nadomestila ameriški dolar. Pred kratkim pa so se predstavniki Kitajske, Rusije, Indije, Turčije, Brazilije, Venezuele in držav proizvajalk nafte dogovorili, da bodo medsebojne posle in finančne investicije opravljali kar v lastnih valutah in ne več s pomočjo ameriških dolarjev. Kitajska hkrati zmanjšuje tudi tisti del svojih deviznih rezerv, ki jih ima v denarnih valutah ter jih preusmerja v strateške nakupe bank in realnega premoženja, kot so recimo perspektivna podjetja, rudniki surovin, strateške kovine, redke zemlje in plemenite kovine. Kitajci očitno dobro poznajo izvor besede denar (money), ki v dobesednem prevodu izhaja iz besede »silver« (srebro) in se uporablja v 51. državah! Pravi, realni denar torej predstavlja in udejanja srebro, denarna valuta je zgolj obljuba izdajatelja in predstavlja dolg! Česa imate več, dolga ali srebra?
Slovenija po praznovanju 20-letnice postaja vse starejša, a ob tem žal tudi vse revnejša. In z njo tudi njeni prebivalci. Tako je, sodeč po statističnih podatkih, število starejših od 65 let že od leta 2004 večje od števila mladostnikov, ki še niso dopolnili 14 let. V dvajsetih letih se je število mladih menda zmanjšalo za 30 odstotkov, število starejših pa povečalo za 56 odstotkov. Najhitreje se povečuje število tistih, ki dočakajo 80 let ali več kar pomeni, da se nam obeta vedno daljša življenjska doba. Super, kaj ne? Seveda, če si jo bodo ljudje lahko privoščili. Mlajši ljudje bodo zaradi vitaminsko osiromašene ali zastrupljene hrane verjetno vedno pogosteje obolevali in umirali. Morda celo prej kot njihovi starši. Daljša življenjska doba bo tako možna le v primeru, če si jo bomo finančno lahko privoščili. Zaradi vedno višjih cen zdrave hrane, višjih stroškov zdravstvene oskrbe in vedno nižjih pokojnin zaradi padca realne kupne moči denarne valute – evra. Večina verjetno ne ve, da je evro valuta v zadnjih desetih letih v povprečju izgubljala 14,6% realne vrednosti na leto v primerjavi z zlatom. To pomeni, da se mora vaše premoženje na letni ravni plemenititi z vsaj enakim donosom kot valuta izgublja na svoji vrednosti, da ohranjate svojo realno kupno moč. Tega pa z denarnimi naložbani nikakor ne boste uspeli doseči. Trenutno imajo Slovenci v bankah dobrih 14 milijard evrov. Zakaj? Menda zato, ker je »varno« in ker ne želijo špekulirati. Ob tem pa pozabljajo, da je varnost le navidezna, špekulacija pa ogromna. Ne zavedajo se namreč, da z obljubljenimi obrestmi že danes ne pokrivajo realne inflacije, ki bo v prihodnje vse višja. Realna inflacija je namreč veliko višja od statistično predstavljene in se v EU se trenutno giblje okoli 6%, v Združenih državah Amerike okoli 10%, v Veliki Britaniji pa okoli 12%. Torej vam tudi 5% obrestna mera pri bančnem depozitu ne pomaga prav veliko! Seveda je vaša pravica, da svoje premoženje še naprej izpostavljate riziku razvrednotenja denarne valute vendar menim, da bi bilo zelo smiselno čimprej razmisliti o optimiziranju dela vašega premoženja. In to z naložbo, s katero boste obdržali finančno samostojnost, likvidnost in realno vrednost premoženja. Najenostavneje boste to naredili s plemenitimi kovinami, ki to poslanstvo opravljajo že več kot 4.000 let. Že imate plemenite kovine v svojem portfelju?
|